Na šoli imamo v glavnem odmoru, ki je po koncu 3. šolske ure, organizirano prehrano, kjer dijaki lahko izbirajo med desetimi različnimi meniji, štirje meniji so topli, šest pa hladnih. Z dijaki 1. letnikov smeri gradbeni tehnik smo se odločili, da bomo v šolski jedilnici preverili, koliko obrokov ostane po koncu glavnega odmora neprevzetih.

V marcu 2025 smo sestavili dve skupini dijakov, tri dijake iz T1A razreda in tri dijake iz T1C razreda. Na sestanku smo se dogovorili, da bodo dijaki iz T1A razreda prešteli obroke, ki so ostali neprevzeti v ponedeljek, sredo in četrtek, dijaki iz T1C razreda pa v torek in petek. Sestavili smo tabelo, v katero se bo za vsak dan vpisalo, koliko obrokov posameznega menija je ostalo neprevzetih. Dijaki so s štetjem začeli v petek, 7. 3. 2025 in beležili neprevzete obroke do konca marca.

V torek, 1. 4. 2025 in v sredo, 2. 4. 2025, smo z dijaki T1A in T1C razreda statistično obdelali podatke. Podatke – neprevzete obroke – smo razporedili v tabelo, izračunali smo absolutno in relativno frekvenco ter narisali histogram in frekvenčni kolač. Ugotovili smo, da glede na to, da je na šoli 977 dijakinj in dijakov, ostaja neprevzetih zelo malo obrokov, od 0 do 36 obrokov na dan (povprečno 12 obrokov na dan, kar je 1,23 %).

Če gledamo neprevzete obroke po menijih, je ostal največkrat neprevzet 4. meni – fast meni (58 krat – 31,9 %), sledita mu 1. meni – osnovni topli (39 krat – 21,4 %) in 10. meni – meni brez svinjine (36 krat – 19,8 %). Samo 3 krat – 1,6 % je bil v celem mesecu marcu neprevzet 5. meni – solatni meni.

Po posameznih obrokih je bil največkrat (18 krat) neprevzet hot dog s pečeno hrenovko, sledi mu sendvič z jajčnim namazom, sirom in papriko (17 krat) in ocvrti piščančji medaljoni, francoska solata (16 krat). Ostalih obrokov je ostalo 10 ali manj.

Neprevzeti obroki se nato po koncu glavnega odmora v zaboju vsakodnevno pripeljejo z dvigalom iz jedilnice v kleti v bistro, ki je v avli v pritličju šole in so na voljo dijakom, ki bi še jedli. Zaboj smo preverili ob koncu 4. šolske ure in ob koncu pouka. Ugotovili smo, da je zaboj z neprevzetimi obroki največkrat prazen že ob koncu 4. šolske ure, definitivno pa ob koncu pouka ni v zaboju več nobenega obroka. To pomeni, da na naši šoli ni nobene odpadne oziroma zavržene hrane.

V petek, 4. 4. 2025, so si dijaki okoljevarstveniki in gradbeniki ogledali Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Po vstopnem pregledu, ki je enako podroben kot na letališču, so se odpravili na predstavitev elektrarne. V predavalnici jih je pozdravil in nagovoril Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico. V dveh urah je na razumljiv način pojasnil delovanje NEK-a in predstavil kompleksen zbir sistemov, kako deluje ter na kakšne načine se ga nadzoruje.
Prijazno je odgovoril na vsa vprašanja, nato pa so se dijaki odpravili na ogled simulatorja NEK. Simulator je kopija NEK-ove kontrolne sobe, v kateri se neprestano in vse dni v letu nadzoruje reaktor in ostale sisteme. Na simulatorju se usposabljajo operaterji, ki upravljajo z elektrarno, kot tudi kandidati, ki bi to radi postali. Tam so dijaki spoznali, kako kompleksno je upravljanje elektrarne, kakšni so poteki treningov in kaj vse morajo operaterji obvladati.
Zatem je sledil obhod tehnološkega dela elektrarne, torej ogled dejanskih in delujočih sistemov. Ogledali so si delujočo parno turbino in generator ter hladilni sistem na reki Savi. Poseben del ogleda je bil ogled prave kontrolne sobe, kjer so se dijaki razveselili, da je vse pod popolnim nadzorom.

Pri projektu Eko šole – Leaf smo pri praktičnem pouku na naši šoli ročno izdelovali unikatne lesene izdelke domačega lesa iz slovenskih gozdov. Pri izdelavi izdelkov so sodelovali dijaki nižje poklicnega programa. Dijaki so se seznanili z ročnim žaganjem lesa s pomočjo ročne žage. Tako so izdelovali unikatne svečnike iz bukovega lesa. V les so nato s kronskim nastavkom izvrtali luknjo za čajno svečko. Na svečnik pa so vgravirali napise, ki so jih v večini primerov posvetili svojim mamam. Svečnike so jim nato izročili za materinski dan kot lepo darilo.

Dijaki so tako spoznali kako pomembna je trdnost in strukturat določene vrste lesa za njegovo ročno obdelovalnost. Tako so dijaki v lipov les, s pomočjo raznih vrst dlet, rezbarili slovenski grb in znak naše šole. Izdelkom so s pomočjo gravirnega stroja dodali estetski videz ter tako dobili lepe unikatno, ročno narejene izdelke, ki so jih odnesli domov za spomin.