Ekskurzija v Berlin
Prof. B. Postolova in prof. V. Goričan sta med projektnim tednom organizirala ekskurzijo v Berlin. Na poti so se z avtobusom najprej ustavii v Dresdnu, nato pa so si tri dni ogledovali Berlin, kjer je največ pozornosti pritegnil znameniti berlinski zid. Na poti domov so si ogledali še mesto Potsdam.
ELEA IC zopet delila znanje z dijaki SGGOŠ.StG
P3A in T4A: Gašper Ličen in Tijan Skočir
V sredo dne, 18.12. Smo si ogledali naše največje pristanišče Luko Koper. V Luki Koper poteka zelo veliko gradbenih del. Veliko imajo obnovitvenih del, veliko je tudi novih projektov. Ker je veliko težkega prometa je potrebno vozne površine stalno vzdrževati. Izvedene so klasično kot ostale ceste s tamponsko podlago in asfaltom. Ker pa so na tem območju temeljna tla slabo nosilna se to prenaša na površino. Ceste postanejo neravne in razpokane zato jih je potrebno neprenehoma obnavljati. V četrtek dne, 19.12. Smo si s projektanti Eleje IC. ogledali gradbišče Emonika v Ljubljani. Tu MOL v sodelovanju z zasebniki gradi novo avtobusno in železniško postajo. V okviru te bo tudi poslovna stavba z nakupovalnimi trgovinami, restavracijami in hotelom. Gradbišče je še v začetni fazi zato je trenutno v gradnji gradbena jama z zaščitnimi piloti. Izvaja se globoko temeljenje, opaženje temeljnih plošč, vgrajevanje armature in betoniranje. Pripravljalna dela so že končana. V okviru teh je bilo potrebno zaščititi objekte ob gradbišču, kar je vzelo veliko časa. V prvi fazi projekta je potekala tudi rekonstrukcija nadvoza železniške proge čez Dunajsko cesto. To je bil zelo zahteven projekt tako izvedbeno kot logistično saj nadvoz preči eno glavnih vpadnic v mesto, ki je prometno zelo obremenjena. Stari nadvoz je bil porušen, na novo so bili tako postavljeni krajni oporniki iz AB konstrukcije. Nadvoz je iz jeklene konstrukcije, le-ta je bila postavljena v enem kosu. Tako je bila lahko zapora ceste čim krajša. V okviru projekta poteka tudi rekonstrukcija tirov na postaji. Kamniti tolčenec pod tiri bo odstranjen in zamenjan z novim. Tolčenec za tire mora imeti zelo dobro odpornost proti drobljenju, saj se s tem doseže daljšo življenjsko dobo ustroja. V petek dne, 20.12. Smo si ogledali gradbišče 2. tira Divača – Koper. Investitor projekta je Država Slovenija, ki je zato ustanovila družbo 2TDK. Projekt 2TDK je eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov v zgodovini države. Glavni izvajalec projekta je podjetje Kolektor CPG d.o.o. skupaj s turškim podjetjem YAPI Merkezi.
Najprej so projektanti Elea IC predstavili načrte projekta ter podrobno razložili geomehaniko področja, nato pa smo se skupaj odpravili na ogled viadukta Gabrovica v Črnem kalu. Tam železnica
prečka Osapsko dolino in tunel T2. Viadukt Gabrovica je zelo zahteven objekt. V celoti je iz AB konstrukcije, stebri viadukta so višine do 50 m, za temelje so bili izkopani vodnjaki globine do 30 m. Vozni del viadukta je bil zgrajen po sistemu narivanja konstrukcije. To je potekalo tako, da je izvajalec na južnem krajnem oporniku postavil delavnico z opažem. V njem je izvedel kampado viadukta in jo potem s pomočjo hidravlike narival od stebra do stebra in do krajnega opornika.
POROČILA DIJAKOV Z DELAVNICE: OGLEDI GRADBIŠČ
mag. Mery Lončar Klemenčič, Miha Kukec, Matevž Stegnar
T2A: Tia Grebenc
V preteklem tednu sem se udeležila ogleda gradbenih jam. Najbolj mi je izstopal ogled gradbišča Emonika, kjer so bila jasno videna začetna gradbena dela. Preden pa smo si ogledali gradbeno jamo, so projektanti Elea IC predstavili načrte za Emoniko. Najbolj so mi bile zanimive animacije, saj so bile narejene izvrstno. Prikazani so bili renderji celotnega projekta Emonike, skupaj s spremembami prometnih povezav. Ogled na sploh mi je bil zeli všeč in upam, da se bojo tudi prihodnji projektni tedni odvijali v okviru gradbišč.
T4C: Žan Holešek
Letošnji projektni teden mi je bil zelo všeč, veliko novega sem se naučil o gradbeništvu in o tem kako gradijo večje in zahtevnejše projekte. Takšnih ogledov bi po mojem mnenju na naši šoli moralo biti več, saj bi vsak pravi gradbenik moral videti tovrstne gradnje.
U3B in PT1: Elmedin Šabić, Edvin Šabić, Džejlan Pehlić, David Vidović, Sandi Koštić, Mario Polovina.
V tednu dejavnosti smo dijaki U3B in PT1 bili zelo navdušeni programom, ki ste ga organizirali. Najbolj všeč nam je bilo: obisk predorov, predstavitev projekta Emonika, raznovrstnost strojev, ki smo jih videli na gradbiščih, veliko število lepih avtomobilov v Luki Koper in pomembnost pristanišča za druge države ter žerjavi v Luki Koper, ki so nas zares fascinirali. Iskreno priznam, da bi delo žerjavista bilo tisto, ki bi ga z veseljem delal. Dodatna točka pa za vašo prijaznost in prijateljski pristop do nas!
PT2: Blaž Prezelj in Žiga Kunc
V sredo, 18.12. smo šli v Luko Koper. Tam sva res lahko od blizu doživela, kako veliko je to pristanišče. Žal nismo mogli videti kaj se skriva pod pomolom in kakšen je postopek gradnje.
četrtek 19.12. je bil eden izmed najzanimivejših dni projektnega tedna. V projektivnem biroju ELEA IC sva res lahko videla kako sploh začeti s projektom in kakšen je postopek izdelovanja le tega. Kasneje smo šli na gradbišče kjer sta bila prikazana vrtanje za pilote in pa torkretiranje (brizganje betona). To delo se nama je zdelo blazno zanimivo, saj ne vidiš tega vsak dan. Petek 20.12. se je nama zdel še bolj zanimiv. V Kopru sta nam predavatelja lepo in obsežno predstavila tehnologijo gradnje, tehnologijo risanja v BIMu. V tunelu se nama je pa sploh zdelo zanimivo, saj še nikoli nisva bila v tunelu ki je še v fazi gradnje. Videla sva kje so napeljane elektroinštalacije, hidrantno omrežje in kanalizacija meteorne vode. Ko smo se odpravili pod viadukt Črni Kal, sva šele spoznala kako visok je zares. Tam so nam predstavili viadukt za železnico in pa pilotno steno. Skratka, ta teden je bil res zanimiv, saj sva videla velika gradbišča, katerih verjetno ne bova imela priložnosti videti veliko. Zahvalila bi se rada še vsem predavateljem tega tedna in pa vam profesorjem, ker ste bili z nami potrpežljivi.
T3C: Nedžma Burzić in Ilhana Begić
Na projektnem tednu sva spoznali mnogo metod gradnje, o karih smo se učili v šoli skozi teorijo. Prvi dan naju je očarala velikost Luke Koper ki obsega 3km2. Drugi dan sva občudovali način pilotiranja kot tudi način sidranja sider v zemljo. Zadnji dan kot pika na i naju je navdušila razlaga o načinu gradnje predorov z velikimi stroji, ki stanejo več milijonov, katerih premeri merijo več deset metrov.
T2C: Miha Jenko
V četrtek smo se odpravili na ogled največjega gradbišča v Sloveniji. Najprej smo obiskali arhitekte in projektante tega delovišča (Elea IC). Povedali so nam da je to zelo zahteven in drag projekt. Nato smo skupaj odšli na gradbišče, kjer smo videli potek ojačitve gradbene jame, velik stroj za zabijanje pilotov, bagre, valerje, tovornjake. Ogled se mi je zdel zelo zanimiv in upam, da se bomo še kdaj odpravili na kaj podobnega.
T1C: Anže Hmeljak
Ogled Luke Koper je bil zelo zanimiv saj sem izvedel kako luka deluje in kako so jo zgradili pa še izpolnila se mi je dolgoletna želja da bi si jo ogledal. Ogled gradbišča Emonika je bil prav tako zelo zanimiv, saj sem izvedel kaj se tam gradi in tudi to da bom lahko mogoče tam kdaj delal. Pri ogledu 2TDK sem izvedel kako se tuneli gradijo in kako bo železnica potekala ter pripomogla pri lažjemu obratovanju Luke Koper.
Šolsko tekmovanje Ekokviz
Dne 5. 12. 2024 je na šoli, že tretje leto, potekalo šolsko tekmovanje Ekokviz s tematiko Energija prihodnosti.
Tekmovanja se je na državni ravni udeležilo 2290 dijakov iz 80 srednjih šol. Dijaki so tekmovali vsak v svoji kategoriji (SPI, SSI/PTI, GIM) in odgovarjali na 40 vprašanj.
Najboljših 75 dijakov iz posamezne kategorije (srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega in poklicno-tehniškega izobraževanja, dijaki strokovnih/splošnih gimnazij) se bo 5. februarja 2025 pomerilo na državnem tekmovanju, ki bo potekalo na SESGŠ ŠC Kranj.
Na naši šoli se je tekmovanja udeležilo 28 dijakov smeri SSI ter GIM. Na državno tekmovanje sta se uvrstila dijakinja Zala Žalar (T3B), ki je dosegla 10. mesto v državi, ter Miha Pristavec (O4D), ki je dosegel 44. mesto v državi med SSI programi.
Iskrene čestitke dijakoma, ki sta se uvrstila na državno tekmovanje.
Vodja projekta Ekoviza za srednje šole Karin Mezgec

Ekskurzija v Pariz
Prvi dan smo se z metrojem odpeljali do Elizejskih poljan (Champs – Élysées), kjer smo si ogledali slavolok zmage in poslovno četrt La Defense. Nato smo se peš sprehodili do Galerie Lafayette, največjega in najbolj prestižnega nakupovalnega centra, ki ima v osrednjem delu znamenito stekleno kupolo z vitraži. Potem smo se povzpeli na streho in občudovali prižig lučk na Eiffolovem stolpu v daljavi.
Naslednji dan smo se odpeljali na grič Montmartre, kjer smo si ogledali baziliko Sacre – Coeur. Na Montmartru so konec 19. in začetek 20. stoletja živeli in delali številni francoski umetniki: Monet, Renoir, Modigliani, Picasso, Van Gogh, Pissarro, Degas. Nato smo se spustili do Moulin Rouge, v okrožju Pigalle.
Tretji dan ekskurzije v Parizu smo si ogledali slavno katedralo Notre Dame, se zapeljali z ladjico po Seni in dan zaključili v muzeju Louvre.
Celovita izmera cerkve sv. Ahac
Umetniška poslikava sten v delavnicah
Na delavnici Umetniška poslikava sten so dijaki in dijakinje na stene šolskih delavnic, z akrilnimi barvami risali animirane risane junake tako v 2D kot tudi v 3D oblikah. Dijaki in dijakinje so prikazali prave umetniške izdelke in tako pokazali svoje talente za likovno ustvarjanje. Dijaki in dijakinje kot tudi učitelji smo bili nad njihovimi končnimi izdelki več kot zadovoljni ter smo jim za prikazan odnos do dela kot samo delo zelo hvaležni.
Ekskurzija na Nizozemsko
1.dan: Haarlem
3. dan: Amsterdam
4.dan: Rotterdam – Amsterdam
5. dan: Zandvoort
Zadnji dan smo se najprej zapeljali z vlakom v priljubljeno nizozemsko letovišče Zandvoort, kjer nas je pričakal močan in sunkovit jugozahodnik. Kljub vetru smo se sprehodili po peščeni plaži do Severnega morja ter si ogledali mesto. Nato smo se z vlakom odpeljali do letališča Schipol, kjer se je naša nizozemska avantura tudi končala. Čakal nas je le še polet proti Ljubljani, kjer smo vsi bili že z mislimi pri prihajajočih božičnih praznikih.
Po manj znanih vrhovih okoli Ljubljane
Pohod čez Klobuk, 18. 12. 2024
Ker je štiriindvajset zvedavih dijakov zanimalo, kje neki so ti neznani vrhovi, smo v sredo v jutranjem hladu krenili s postaje na Bokalcah po položni gozdni poti mimo lovskega doma Dobrova na Klobuk (441 m), kjer nas je razveselilo sonce in nemalo modrega neba. Po gozdu smo nadaljevali v smeri Podutika, se povzpeli še na Stražni vrh (439 m) ter petkilometrski pohod uspešno končali v Podutiku.
Pohod čez Šentviški in Medanski hrib, 19. 12. 2024
V četrtek smo se iz Šentvida po strmem gozdnem kolovozu nad smučiščem Poseka zagrizli do grebena, ki se v loku vije od Šentvida do Medna. Razgibana grebenska pot nas je nato vodila skozi gozd proti severu čez nekaj neizrazitih vrhov, čez Trato (464 m), Dvorski hrib (458 m) in Staneški hrib (442 m). Pred Medanskim hribom (427 m), zadnjo vzpetino v grebenu, smo se spustili v dolino do Medna, kjer smo zaključili pohod in v topli okrepčevalnici ob čaju in kavi počakali na avtobus za Ljubljano.
Pohod čez Rožnik, 20. 12. 2024
Kaj storiti, ko se na našo žalost vreme ne »zmoti« in niti malo ne zgreši deževne napovedi vremenoslovcev? Iti ali ne iti v breg, bi se na današnji moker petek verjetno vprašal tudi znameniti dramatik W. Shakespeare. A med hribolazci, posebej tistimi iz pravega testa, se že od vekomaj ve, da slabega vremena ni, so le slabi planinci. In ker mednje seveda še zdaleč ne sodimo, smo spremenili načrt in se namesto na Brezovici, od koder smo nameravali na Debeli hrib, vseeno zbrali v prestolnici pred Halo Tivoli. Od nočnih padavin razmočene blatne in spolzke gozdne steze nad Brezovico nas namreč niso preveč mikale, saj bi bile mnoge snežno bele superge tam že po nekaj korakih ob ves svoj sijaj. Te tragedije pa njihovi lastniki najbrž ne bi zlahka preživeli, zato smo se raje odločili za Rožnik, kjer številnih vzorno urejenih peščenih, predvsem pa supergam prijaznih poti ni težko najti. Preden smo krenili z avtobusne postaje, so se nas na srečo usmilili tudi sivi oblaki in nehalo je deževati. Mimo Hale Tivoli in Muzeja novejše zgodovine smo zastavili korak čez park do Gradu Tivoli, nato pa se po cesti povzpeli proti Šišenskemu hribu (429 m), najvišji točki Rožnika. Čeprav bi bilo hoje do vrha le še za skromno minuto ali dve, nismo stopili nanj, saj nam strma in blatna steza iz znanih razlogov ni preveč dišala. Pohod smo zato nadaljevali v smeri Drenikovega vrha (386 m), se spustili mimo Smučarsko skakalnega centra Ilirija do Mosteca, od tam pa po sprehajalni stezi ob Večni poti prišli do postajališča Draga ob Šišenski cesti, kjer smo v tednu dejavnosti zadovoljni zaključili naš tretji pohod.
Pohod na Sv. Ano nad Podpečjo, 23. 12. 2024
Ja, bilo je kar precej cincanja zaradi novozapadlega snega, ali se zapeljati do pol ure oddaljenega Jezera pri Podpeči in se od tam povzpeti po strmi zasneženi poti na Sv. Ano ali ne. Bo preveč drselo na razmočeni in z južnim snegom prekriti poti, smo se spraševali pred odhodom. No, na koncu smo se odločili, da vseeno poskusimo in ni nam bilo žal. Le namesto prvotno zamišljene precej daljše poti, ki bi nas po ovinku skozi okoliške gozdove vodila do vrha, smo izbrali krajšo, z začetkom pri Podpeškem jezeru in označeno s planinskimi markacijami.
Ko so prikapljali še poslednji zamudniki, smo premraženi zastavili korak mimo jezera, kjer domuje jata labodov, in se zagrizli v gozdno strmino. Za popolno zimsko doživetje na zasneženi in spolzki poti je poskrbelo nekaj nenadejanih tragikomičnih zdrsov, pospremljenih z besednimi izrazi, ki se v splošnem pogledu navezujejo na dejanje ali dogodek, pri katerem sporočevalec, klavrno ležeč v blatu in snegu, z glasovno oblikovanimi znamenji besednega jezika posreduje naslovniku svoje razmerje do stvarnosti in svojo miselno predstavo o stvarnosti, in sicer z namenom, da bi vplival na naslovnikovo vednost, prepričanja in čustva. Teh izrazov, ki sodijo v nižje funkcijske zvrsti jezika in so zato svetlobna leta daleč od knjižne slovenščine, zaradi spodobnosti seveda ne bomo navajali, je pa njih raba v vsakdanjem življenju pogosta in tudi v šolskem prostoru, čeprav po šolskih postavah nezaželena in prepovedana, že kar običajna, da ne rečemo udomačena. Kljub vsem pripetljajem nam je uspelo doseči 484 m visok vrh s cerkvijo Sv. Ane, ki ponuja čudovit pogled na zimsko podobo barjanskega sveta. Zaradi ledenega vetra na njem nismo vztrajali dolgo. Pred nami je bil še povratek do Podpeči, delno po isti strmi in spolzki poti, kjer je »dogajalo na polno«, česar pa si nismo niti najmanj želeli ponoviti, še posebej ne, ker smo vedeli, da bi bila hoja navzdol še bolj tvegana. K sreči je bil med nami tudi domačin, odličen poznavalec teh koncev, ki nas je do Podpeči pripeljal po položnejši in varnejši poti. Ker pa tudi tu brez veselja ni šlo, so zanj namesto nesrečnih zdrsov poskrbele snežne kepe, ki so množično frčale po zraku. Na zadovoljstvo vseh, brez usodnih posledic.
Živa knjižnica
Profesorici Sabina Pajtler Žagar in Monika Polanec sta med projektnim tednom od 18. 12. do 23. 12. 2024 pripravili delavnico Živa knjižnica: ‘branje živih knjig’ – ljudi, s katerimi se nimamo priložnosti srečevati vsakodnevno ter vpogled v njihove zgodbe.
Prvi dan so se dijaki srečali s coachinjo in avtorico knjige Več sebe – za mladostnike. Veliko so izvedeli o lastnih ciljih, tehnikah umirjanja in osredotočanju na trenutek. Drugi dan pa so imeli izjemno zanimiva pogovora ter predstavitvi dela in osebnega življenja z varnostnikom na naši šoli – g. Stipetom in vodjo policijskega okoliša Bežigrad. V petek so obiskali Zavod za gluhe in naglušne. Spoznali so gluhega dijaka, se naučili nekaj besed znakovnega jezika in si ogledali Zavod ter bolje spoznali šolanje in življenje učencev in dijakov.