Select Page

Zapisi naših dijakov s sejemske spremljevalne prireditve »Besedni zaklad naš vsakdanji: Ali še znamo povedati drugače?«

»24. 11. 2016 smo si dijaki in učitelji SGGOŠ ogledali 32. knjižni sejem v Cankarjevem domu. Med različnim spremljevalnimi prireditvami sem si izbral »Besedni zaklad naš vsakdanji. Ali še znamo povedati drugače?« Tam smo slišali diskusijo o tem, ali se v našem vsakdanu zmanjšuje uporabnost našega besednega zaklada. Izpostavili so pojav krajšanja in ustvarjanja novih besed med mladimi na socialnih omrežjih. Zanimivo je, da je pri pisanju haikujev ravno to bistvo. Da z malo besedami povemo veliko. Veselim se že naslednjega.« (Tilen)

 

»Kaj sploh je besedni zaklad? Ali je to število besed, ki jih poznaš ali razumeš? Ali je to, da znaš stavek povedati na več načinov, z različnimi besedami in besednimi zvezami? Hm, mislim, da je kar oboje pravilno in se dopolnjuje. Gospod na debati je povedal, da si besedni zaklad zgradiš sam, kar pomeni, da ga vsak dan nadgrajuješ z učenjem, branjem knjig, tudi z internetom (branje člankov).« (Katja)

»V debatni kavarni je potekala debata o našem vsakdanjem besednem zakladu. Bilo je omenjeno, da se noben človek ne rodi z bogatim besednim zakladom. Tudi v genih nimamo zapisano, da bo naš besedni zaklad bogat. Kako pa ga pridobimo? Nadgrajujemo ga z branjem knjig.« (Ana)

»Na pogovoru o besednem zakladu so govorniki povedali, da ga lahko nadgrajujemo in izboljšujemo z branjem knjig.  Besedni zaklad je zelo pomemben, saj se tako lahko lepše in boljše izražamo, sogovornik pa nas lažje posluša in razume.« (Tamara)

 

»V debati so povedali, da se ljudje, ki nimajo besednega zaklada, pogosto ponavljajo. Govorniki so bili v glavnem pisatelji, ki imajo besedni zaklad dobro razvit. Skozi življenje jih je branje navduševalo. Zaradi ljubezni do knjig so se odločili, da bodo svojo moč besed predstavili tudi drugim in zato so postali pisatelji.« (Urša)

Dostopnost