Naše današnje strokovno potovanje je potekalo pod jasnim in občasno vetrovnim nebom, ki je dodalo posebno dinamiko našemu obisku Sečoveljskih solin in Luki Koper. Namen ekskurzije je bil dijakom O1D približati praktično uporabo teoretičnih znanj varovanja narave in okolja ter jim predstaviti pomembnost slovenskega pristanišča v mednarodni trgovini.

Prvi del ogleda se je začel v Sečoveljskih solinah. Naš vodič nas je popeljal skozi zgodovino solin, metodah pridelave soli in specifičnih vrstah soli, ki so značilne za to področje. Sprehodili smo se po lesenem mostu, obdanim z halofitskimi rastlinami, ter opazovali odtise raznolikih ptic, ki so nedavno prečkale to območje. Med postanki pri solinarskih hiškah smo izvedeli več o vsakdanjem delu in tehniki pridelave soli, ki vključuje sušenje in prekladanje soli na vagone.

Po krajšem postanku in malici smo se z avtobusom odpravili proti Luki Koper, kjer nas je pričakal vodič. Zaradi varnostnih razlogov se ogled Luke KP odvija na avtobusu. Med vožnjo skozi pristanišče nam je sodelavec Luke predstavil dejavnosti pristanišča, njegov pomen za transportno mrežo Slovenije in Evrope, ter poudaril ekološke vidike in monitoring, ki sta stalnica v pristaniških dejavnostih. Ogledali smo si vse tri bazene in izvedeli, kateri tipi ladij se kje privezujejo.

Ob zaključku našega strokovnega dne smo se z razgledne ploščadi še enkrat ozrli po širnih solinah in se nato z avtobusom odpravili nazaj proti šoli. Ta dan je bil izjemna priložnost za naše dijake, da vidijo, kako se teoretično znanje uporablja v praksi in kako pomembno je skrbno upravljanje z naravnimi ter industrijskimi resursi za trajnostni razvoj naše družbe.

Končno smo dočakali spomladansko strokovno ekskurzijo okoljevarstvenih tehnikov. Letos smo se odpravili na učni poligon ekoremediacijskih sistemov v Dole pri Poljčanah. Dr. Ana Vovk nam je predstavila ekoremediacijsko posest, na kateri najdemo ekološko podprte sistem, alternativne objekte za prebivanje in shranjevanje pridelkov (mongolska hiša jurta in zemljanka), pridobivanje sončne energije, lastne vodne vire in permakulturne pridelovalne površine. Območje je popolnoma samooskrbo in ni odvisno od državnih sistemov. Posebnost posesti je v U-oblikovanem površju, pri katerem so vode v preteklosti odnašale zgornji humusni del prsti, zato je zemlja ostala sprana in zbita. Z ekoremediacijskimi metodami je ddr. Vovk obogatila prst in malodane degradiranemu okolju povrnila življenje. Posest je relativno majhna, zato je ni problem obdelati in ni potrebno intenzivno fizično delo, saj se lahko obdeluje brez mehanizacije. Dijakom je bil ogled zelo všeč. Nekateri bi na posesti kar ostali, sigurno pa se bomo še vrnili.

Drugi del strokovne ekskurzije pa je potekal na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki se nahaja v Savinjski dolini v Žalcu. Ne, nismo preizkušali različnih vrst piva, temveč smo se posvetili varstvu rastlin, žlahtnjenju in certificiranju hmelja ter ekološki pridelavi zelišč, spoznali pa smo tudi dejavnosti akreditiranega laboratorija, kjer analizirajo tla, eterična olja hmelja, ipd. S strokovnjaki iz inštituta smo raziskovali profil tal in izvedeli, da inštitut razpolaga s približno 35 ha zemljišč, kjer izvajajo tehnološke in varstvene poskuse. Celotna dejavnost inštituta je usmerjena na uporabnika, torej na pridelovalce hmelja, pa tudi sadjarje in druge kmetovalce, ki pridelujejo poljščine. Znanje, ki ga pridobivajo iz raziskav in projektov, takoj implementirajo in preizkušajo na stvarnih površinah, med drugim nudijo kmetovalcem pomoč pri vzpostavitvi pametnega namakalnega sistema. Ekskurzijo smo zaključili s polnimi glavami informacij, zato se je počitek med vožnjo do Ljubljane prilegel. Prijetno utrujeni smo se odločili, da podobne ekskurzije ponovimo kmalu.