DEKD 2018: “Rehnšiber” pri pouku gradbene mehanike

Dijaki PT1, T2B, T2A in T4A so pri pouku gradbene mehanike pri prof. Majdi Pregl računali z “rehnšibrom” – logaritmičnim računalom. Večmestna števila soo z logaritmičnim računalom množili, delili in spoznali tudi druge funkcije, ki so možne za uporabo tega računala (kotne funkcije, potenciranje … ). Rezultate so primerjali z rezultati, dobljenimi z današnjim kalkulatorjem.

Dijaki so bili začudeni nad možnostjo računanja z veliko natančnostjo.

Članek o računalu na dlib

DEKD 2018: Ravnateljev nagovor ob zaključku

Spoštovani kolegice in kolegi, dijakinje in dijaki,

S 5. oktobrom 2018 na naši šoli zaključujemo letošnjo (sicer vseevropsko) akcijo,  imenovano Dnevi evropske kulturne dediščine oz. krajše DEKD, ki je to leto potekala pod naslovom: Kjer preteklost sreča prihodnost.

Za našo šolo je to že četrta udeležba, in mirno lahko rečemo, da DEKD postaja tradicionalni septembrski SGGOŠ-evski dogodek, na katerega smo lahko zelo ponosni.

Če smo leta 2015 iz skrinje starih slovenskih šeg in običajev obudili likof, smo se naslednje leto posvetili čebelam in njihovi velikanski vlogi v naravi. Leta 2017 smo se z mnogo vidikov posvetili mostovom, letos pa smo v dnevih evropske kulturne dediščine združevali preteklost s prihodnostjo. V ta namen smo se spomnili naših preteklih DEKD-dogodkov, na ogled pa postavili les in kamen. In prav les in kamen sta materiala, ki skozi vso zgodovino in zdi se, da v teh časih še bolj intenzivno, iz preteklosti vedno znova in brez konkurence stopata v prihodnost.

Ob tej priložnosti se želim najprej zahvaliti vsem cenjenim gostom, in sicer: dr. Antonu Suhadolcu za razstavo in predstavitev mnogih vrst lesa, ge. Nivei Kofol za razstavo čudovitih eksponatov iz kamna, dr. Kristjanu Jarniju, ki se je z nami sprehajal po našem drevesnem šolskem parku, in g. Francu Šivicu, ki nas je tudi letos popeljal v svet čebel.

Dijaki ste skupaj s svojimi učitelji – mentorji sodelovali pri izvedbi različnih zanimivih in poučnih delavnic, sadili ste čebulnice, ki bodo spomladi pokukale na svetlo, in še in še; in prav nič ne bo narobe oz. bo zelo prav, če boste katero od teh dejavnosti in spretnosti ponovili doma ali na lastnem vrtu.

Z našo četrto izvedbo DEKD smo nedvomno dokazali, da SGGOŠ-evci znamo ohranjati in spoštovati kulturno dediščino v najširšem pomenu besede.

Tako na SGGOŠ zaključujemo DEKD-dogajanje z letnico 2018, verjamem pa, da ste vsaj idejni snovalci tradicionalnega dogodka, z DEKD-mislimi  že v letu 2019.

Ravnatelj Gvido Jager

DEKD 2018: Branje pod milim nebom

Knjiga, nepogrešljiva graditeljica dediščine znanja

Kaj sem prebral včeraj, da sem danes bogatejši za vsaj eno spoznanje, znanje, ki ga bom jutri lahko uporabil in gradil naprej?

Danes sodi branje med najpogostejše načine pridobivanja znanja, ozaveščanja spoznanj in estetskega doživljanja besedne umetnosti. Že od svojih začetkov je bila knjiga privilegij in še dandanes, ko po svetu več kot 260 milijonov otrok in mladostnikov ni vključenih v šole, je tako. Pa se zavedamo svoje prednosti, ker znamo brati, ker so nam knjige dostopne na praktično vsakem koraku?

V Dnevih evropske kulturne dediščine in Nacionalnem mesecu skupnega branja se v tem tednu lahko zaustavite ob knjižničnem otočku, ki ga dnevno postavljamo v šolskem parku oz. v paviljončku v avli prvega nadstropja. V branje ponujamo izbor leposlovja in strokovne literature na temo dreves in gozda.

Vabimo učitelje in dijake, pa tudi naključne mimoidoče, da si pod milim nebom postrežete s knjigo, s to večno nosilko nesnovne kulturne dediščine, ki nam omogoča razviti um in idejo, nas nauči, spodbudi, poveže in osvobodi.

DEKD 2018: Dediščina čebelarjenja na Slovenskem, predavanje čebelarja Franca Šivica – 1. 10. 2018

Slovenci smo kot narod čebelarjev pomembni v svetovnem merilu. V evropskem letu kulturne dediščine je bil na pobudo slovenskih čebelarjev 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Izbrani datum je rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Z razglasitvijo so se uresničila večletna prizadevanja Čebelarske zveze Slovenije, da bi svetovno javnost opozorili na pomen varovanja čebel in drugih opraševalcev za obstoj življenja na našem planetu.

In kaj nam ponuja naša čebelarska dediščina? Najprej je to naša kranjska čebela ali sivka, kot ji tudi pravimo, naša avtohtona čebela. Priljubljena zaradi svoje krotkosti, mirnosti in medonosnosti je druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu. Tradicionalni čebelnjaki kot posebni arhitekturni spomeniki, poslikane panjske končnice kot avtohtoni kulturni element, izročilo čebelarskega znanja in še marsikaj zaznamuje našo preteklost. Kako preteklost srečuje prihodnost, pa smo lahko spoznavali tudi iz pripovedovanja današnjega predavatelja, navdušenega čebelarja, g. Franca Šivica. Ob svoji dolgoletni osebni čebelarski zgodbi je predstavil sodobna področja čebelarjenja, kot so apiterapija, urbano čebelarjenje in čebelarski turizem.

DEKD 2018: Izziv kamna – 28. 9. 2018

Slovenija je bogato posejana s kamnom, zlasti Kras, ki s svojo značilno kulturno krajino navdihuje tamkajšnje prebivalce in obiskovalce prav zato, ker so znali ohraniti bogato kamnoseško izročilo. Kamen so tam še pred drugo svetovno vojno obdelovali pri vsaki hiši. Vse, kar so potrebovali, so izdelali iz kamna.

Naravni kamen pa ni zastopan le v ljudskem stavbarstvu. Občudujemo ga v številnih umetninah tujih in domačih umetnikov, predvsem v delih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Manj znano je dejstvo, da je zgradba slovenskega parlamenta v celoti, zunaj in znotraj, obložena samo z domačimi vrstami naravega kamna, zato jo nekateri imenujejo kar galerija slovenskega kamna.

Kot šola s kamnoseškim izobraževalnim programom smo dediči bogatega kamnoseškega izročila. Če hočemo ohraniti bogato kamnito stavbno dediščino na Slovenskem, moramo ohraniti znanje ročne obdelave kamna ter to znanje kot  nesnovno dediščino prenašati na naslednje rodove. Delo kamnosekov je ustvarjalno, zanimivo, polno izzivov. Kamen ne dopušča nobene »bližnjice«, zato mora biti kamnosek potprežljiv, natančen, vztrajen in zanesljiv.

Od petka, 28. septembra 2018, si lahko v pritlični avli ogledujemo razstavljene vzorce slovenskega naravnega kamna iz zdaj delujočih kamnolomov. Kako pa svoj ustvarjalni izraz v kamen odtisne kiparka Nivea Kofol? Oglejte si razstavo njenih umetniških del z naslovom Izziv kamna,  v 1. nadstropju.