DEKD 2018: Tako smo se (z)gradili
Temelji izobraževanja v gradbeništvu na Slovenskem so bili postavljeni daljnega leta 1888, ko je bila ustanovljena šola za lesno industrijo in stavbno mizarstvo, ki se je v začetku 20. stoletja preimenovala v državno obrtno šolo z več oddelki. Po 2. svetovni vojni je bil ustanovljen gradbeni tehnikum v stavbi današnjega šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani. Velike potrebe po gradbenih delavcih in izvajanje gradbeniškega izobraževanja na različnih lokacijah so narekovali gradnjo nove gradbene šole. 
Svečano odprtje se je zgodilo 1959. leta, k novi šolski stavbi pa so sodili še delavnice, telovadnica in dom učencev. V delavnicah poteka pouk še danes, tudi dom učencev še vedno opravlja svojo nalogo, le šolske stavbe in telovadnice ne uporabljajo več dijaki gradbene smeri. Nova prelomnica za gradbeno šolstvo je bila gradnja stavbe, v kateri smo tukaj in zdaj. Leta 1968 je bila zgrajena gradbena tehnična šola – z izobraževanjem za poklica gradbeni tehnik in geodetski tehnik. 
Obe šoli sta se leta 1984 združili v Srednjo gradbeno šolo Ivana Kavčiča. Kriza v gradbeništvu konec 80. let je prinesla program ekonomski tehnik in nato še novo ime Srednja gradbena in ekonomska šola. 
Ta je ob prelomu tisočletja postala SGGEŠ, ki je leta 2008 dobila program okoljevarstveni tehnik, nekaj let zatem pa ime, po katerem smo znani danes: Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, na kratko SGGOŠ.
Tako smo se (z)gradili.
Ob tednu evropske kulturne dediščine na temo Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost smo zato pobrskali po šolskem arhivu in našli marsikaj zanimivega. Listine, stare dnevnike in redovalnice, načrte, učila in delovne pripomočke, zemljevide, diapozitive, diskete, videokasete in še kaj. V naslednjih dneh jih bomo postavili na ogled v avli v 1. nadstropju in nas bodo skozi vse leto spominjali na našo preteklost, dediščino sedanjosti in prihodnosti.
V prihodnjih dveh tednih se bodo po vsej Sloveniji odvijali številni dogodki, s katerimi bomo šole, vrtci, muzeji, društva in posamezniki drug drugemu predstavljali dediščino preteklih rodov z namenom, da bi jo mi, ljudje sedanjega trenutka, razumeli kot naš skupni spomin za rodove prihodnjih dni.
Na ogled so postavili starinski teodolit in predstavili razvoj geodtetskih merilnih instrumentov. Obiskovalce so popeljali v prazgodovinsko dobo koliščarske kulture, jim pomagali izdelovati maketo bivališča ter jih povabili k tkanju na enostavnih statvah in izdelovanju nakita, vse po ohranjenih zgodovinskih virih iz časa koliščarjev na Ljubljanskem barju. Z mlajšimi vrstniki iz gostujoče osnovne šole so slikali ob navdihu »reke sedmerih imen« in njenih mostov, opravljali meritve in izračunali pretok Gradaščice, predstavljali tehniško dediščino Hradeckega mostu, izdelovali modele mostov iz različnih materialov in gradili simbolične mostove prijateljstva. Zanimivo je bilo tudi spremljati meritve naših bodočih geodetov, ki so na Ribji brvi ugotavljali, za koliko se povesi most, ko ga obteži skupina obiskovalcev. 
Zabavno in igrivo srečanje z zapuščino in likom velikega arhitekta Jožeta Plečnika, poučna umetnostno-zgodovinska predstavitev, atraktivni plesni nastop naših dijakinj, zimzelene melodije slovenskih popevk, slikoviti motivi fotografske razstave Reka skozi mesto – vse to in še marsikaj je sprehajalcem na prireditvi Od mosta do mosta približalo dediščino reke Ljubljanice in našega glavnega mesta, v katerem so mostovi nepogrešljivi element povezovanja in zbliževanja.
(montaža razstavnih panojev), z lokalom Zlata ladjica (brezplačen električni priključek), OŠ Ledina, OŠ Anton Martin Slomšek, OŠ Šmartno.
